SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
FIzobraževalni program: Frizer
Naziv poklicne izobrazbe: frizer / frizerka
KAZALO
Uvod
Prenovljen izobraževalni program Frizer je nastal na podlagi poklicnih standardov maniker/manikerka,, visažist/visažistka ter Frizer/Frizerka in v skladu z novimi Izhodišči za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja ( 2001) in bo postopoma nadomeščal dosedanja programa: Frizer (Ur. l. RS, št. 75/04) in Frizer ds (Ur. l. RS št. 69/98).
Pospešen razvoj frizerske in kozmetične industrije z novimi preparati, tehnologijami in aparaturami močno vpliva na nove trende in na razvoj frizerske stroke v celoti. Zaradi vsega tega pa se kažejo potrebe po obsežnejšem in zahtevnejšem strokovnem znanju frizerjev na področju varovanja okolja, zdravja, kemije, biologije, estetike in psihologije. Vedno bolj ozaveščeni in zahtevni uporabniki osebnih storitev pričakujemo od frizerjev poleg mojstrskih spretnosti tudi nadstandardna strokovna znanja že na začetku njihove kariere.
Pričujoči izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja Frizer je nastal na podlagi poklicnih standardov maniker/manikerka (šifra standarda 8150.005.4.0), vizažist/vizažistka (šifra standarda 8150.003.4.0 ) ter frizer/frizerka ( šifra standarda 8150.004.4.0) in v skladu z novimi izhodišči za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja ( 2001).
Program Frizer je triletni program poklicnega izobraževanja, ki omogoča pridobitev
· srednje poklicne izobrazbe frizer/frizerka
· nacionalne poklicne kvalifikacije maniker/manikerka in
· nacionalne poklicne kvalifikacije vizažist/vizažistka.
Program nadomešča program Frizer (Ur.l.RS št 75/04), ki ga je sprejel Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje na 17. seji dne 23. 5. 1991 ter program Frizer (ds) (Ur.l.RS št 69/98), ki je bil sprejet na 17. seji na Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje dne 9. 7. 1998.
Vsi prejšnji programi so bili prav tako na nivoju poklicnega izobraževanja in so obsegali vsebine manikure in ličenja, vendar so sedaj te vsebine zaokrožene v modulih. Izvajalci programa, ki vsebinam manikure in ličenja v prejšnjih programih niso posvečali posebne pozornosti, bodo morali poskrbeti za ustrezne materialne pogoje, učitelji pa osvežiti strokovno teoretična in praktična znanja.
Sestavljalci programa so želeli v tem programu uresničiti temeljne novosti in strateške usmeritve ter cilje priprave izobraževalnih programov, ki jih izpostavljajo Izhodišča. Cilj je bil zagotoviti odprt in fleksibilen, evropsko primerljiv izobraževalni program srednjega poklicnega izobraževanja.
- povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v koherentno in problemsko strukturiranem izobraževalnem programu, katalogih znanj in izpitnih katalogih;
- povečanje notranje vsebinske povezanosti in prepletenosti znanja ter razvoj poklicnih in ključnih kompetenc, ki vodijo do celovite usposobljenosti za poklic, sodelovanje v družbi, osebnostni razvoj in nadaljnje izobraževanje;
- uveljavitev načela učnociljnega in problemskega načrtovanja pri pripravi katalogov znanj in izpeljavi učnega procesa;
- večja programska prožnost in avtonomija šol s pripravo okvirnega izobraževalnega programa na nacionalni ravni;
- novi metodično-didaktični koncepti, katerih cilj je doseči spremembo v pedagoškem delu učiteljev, timskem delu na šoli in večji individualizaciji pouka.
Predlagane rešitve v izobraževalnem programu Frizer
Standardi so bili podlaga za modularno zgrajen izobraževalni program, ki omogoča pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije maniker/manikerka, vizažist/vizažistka ter poklicno kvalifikacijo in naziv srednje poklicne izobrazbe frizer/frizerka.
Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v problemsko strukturiranem izobraževalnem programu je uresničen skozi koncept kompetenc ( poklicnih in ključnih, ki jih razvijamo s ključnimi kvalifikacijami). V izobraževalni program so vgrajeni nacionalni standardi ključnih kvalifikacij za slovenščino, matematiko, tuji jezik in šport kot samostojne programske enote (predmeti) v najmanj minimalnem standardu, kot ga določajo Izhodišča.
Povezovanje vsebin omenjenih predmetov s strokovnimi vsebinami in praktičnim usposabljanjem pa je prepuščeno šoli - s skupnim timskim načrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v programu.
Uresničevanje ciljev nacionalnega standarda ključnih kvalifikacij s področja naravoslovja, družboslovja in umetnosti, ki jih ni možno povezati s cilji strokovnega izobraževanja, se izvede v samostojnih programskih enotah v splošnem delu predmetnika.
Cilji ostalih ključnih kvalifikacij so vgrajeni v strokovne vsebinske sklope ali se kot način in metoda dela uresničujejo skozi celoten program: kompetenca učiti se učiti, socialne spretnosti, razvoj sporazumevalne zmožnosti (ustne komunikacije in bralne pismenosti). Cilji ključnih kvalifikacij informacijsko-komunikacijska pismenost, socialne spretnosti, podjetništvo ter varstvo in zdravje pri delu so vgrajeni v vse strokovne vsebinske sklope. Ključno kvalifikacijo Graditev kariere je mogoče razviti v okviru interesnih dejavnosti ali odprtega kurikuluma. V okviru interesnih dejavnosti se poveča število ur, namenjenih športnim dnevom, na 60 ur.
Najmanjša strukturna enota za dosego poklicnih kompetenc je vsebinski sklop, ki v smislu koncentričnih krogov omogoča pridobivanje poklicne kompetence in postopno graditev le te na več ravneh. Vsebinski sklopi so vsebinsko-didaktični sklopi ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih delovnih nalog, so didaktično utemeljeni in vodijo do poklicnih kompetenc. V okviru vsebinskih sklopov se povezuje praktično izobraževanje, strokovna teorija in nacionalne ključne kvalifikacije v luči delovnih in poslovnih procesov in upoštevanja potreb strank. Upoštevani so vsi pomembni elementi, ki določajo področje frizerske dejavnosti: tehnološki, ekonomski, okoljevarstveni in zdravstveni. Vsebinski sklopi vključujejo cilje informiranja, načrtovanja, odločanja, izvedbe in kontrole.
Posebna pozornost je posvečena »teoretizaciji« praktičnega izobraževanja, da bi dosegli ustrezno razmerje med teoretičnim in praktičnim vidikom usposobljenosti.
Stopnje kompetenc: glede na temeljne kriterije, kot so kompleksnost in zahtevnost delovnih poklicnih situacij in stopnje avtonomnosti ter odgovornosti, ki jo zahtevajo, je izobraževalni program strukturiran tako, da omogoča postopno graditev poklicnih kompetenc v smislu koncentričnih krogov skozi vsa tri leta izobraževanja:
- Osnovni nivo: dijaki/vajenci izvajajo pripravljalne in temeljne poklicne aktivnosti v predvidljivih in dobro strukturiranih situacijah, bolj kompleksne naloge izvajajo po navodilih. Spoznavajo in osvajajo osnovna znanja in spretnosti, razvijajo odgovornost in neodvisnost pri reševanju nalog.
- Rutinski nivo: dijaki/vajenci se naučijo načrtovati, izvajati spretnosti v bolj kompleksnih situacijah, ki zahtevajo tudi sodelovanje z drugimi. Razvijajo prilagodljivost, komunikativnost, skupinsko reševanje nalog.
- Napredni nivo: dijaki/vajenci znajo oceniti (ekonomsko in časovno) nalogo, izvesti kompleksne delovne naloge, znajo reševati probleme, ki presegajo znane situacije, probleme rešujejo sodelovalno v skupini. Poudarek je na načrtovanju, odločanju, izvedbi in kontroli delovnega procesa, sodelovanju z drugimi, razvijanju odgovornosti in samoiniciativnosti ter kreativnem reševanju problemov, ki zahteva kompleksno in dobro strukturirano teoretično znanje in ključne kvalifikacije.
Katalogi znanja so načrtovani učno ciljno: v ciljih so zapisane spretnosti, znanja, veščine in kompetence, ki se kot učni dosežki preverijo z uresničitvijo cilja znotraj sklopa in ob koncu izobraževanja; v drugi koloni so opredeljeni cilji nacionalnih ključnih kvalifikacij, ki jih uresničujemo povezano.
Nov didaktični koncept predpostavlja pouk oz. pedagoški proces, ki:
- je usmerjen k dijaku/vajencu in procesom učenja ter razvijanju celovite poklicne usposobljenosti, razvijanju samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za svoje ravnanje;
- spreminja vlogo učitelja od »prenašalca« znanja k prevzemanju novih vlog (je mentor, ki načrtuje, usmerja in svetuje);
- predpostavlja učenje v kompleksnih zaokroženih vsebinskih sklopih, ki vključujejo cilje načrtovanja, odločanja, izvedbe in kontrole;
- je učenje za poklicno ravnanje, povezovanje teorije, prakse in ključnih kvalifikacij;
- zahteva učenje z lastno aktivnostjo in ob praktičnih izkušnjah, poudarek na izkustvenem učenju in problemskem pouku, v središču katerega so aktivnosti in ravnanja ter refleksija le- teh. Gre za pridobivanje tako vsebinskega kot proceduralnega znanja (obvladovanja procesov, metod, razvoj spretnosti);
- razvija ključne kompetence učenje učenja, socialne in sporazumevalne kompetence (ustno komunikacijo, razvijanje funkcionalne pismenosti in informacijsko-komunikacijske pismenosti) skozi celoten izobraževalni program;
- razvija nove metode preverjanja in ocenjevanja znanja in kompetenc.
Izobraževalni program zahteva pripravo izvedbenega kurikuluma na šoli. Učitelji skupaj pripravijo letne aktivnosti, skupaj načrtujejo vsebino za uresničitev ciljev in jo izvajajo hkrati. Določijo način preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosego cilja je na šoli oblikovana programska projektna skupina za pripravo in izvedbo.
V izobraževalnem programu Frizer je 606 ur namenjenih odprtemu kurikulumu in uresničevanju ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola bo v sodelovanju s socialnimi partnerji definirala cilje tega dela kurikuluma, v katerem bodo dijaki/vajenci razvijali tako praktične veščine, poglabljali in širili znanje strokovne teorije in razvijali ključne kompetence.
Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v problemsko strukturiranem izobraževalnem programu je uresničen skozi koncept kompetenc ( poklicnih in ključnih, ki jih razvijamo s ključnimi kvalifikacijami). V izobraževalni program so vgrajeni nacionalni standardi ključnih kvalifikacij za slovenščino, matematiko, tuji jezik in šport kot samostojne programske enote (predmeti) v najmanj minimalnem standardu, kot ga določajo Izhodišča.
Povezovanje vsebin omenjenih predmetov s strokovnimi vsebinami in praktičnim usposabljanjem pa je prepuščeno šoli - s skupnim timskim načrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v programu.
Uresničevanje ciljev nacionalnega standarda ključnih kvalifikacij s področja naravoslovja, družboslovja in umetnosti, ki jih ni možno povezati s cilji strokovnega izobraževanja, se izvede v samostojnih programskih enotah v splošnem delu predmetnika.
Cilji ostalih ključnih kvalifikacij so vgrajeni v strokovne vsebinske sklope ali se kot način in metoda dela uresničujejo skozi celoten program: kompetenca učiti se učiti, socialne spretnosti, razvoj sporazumevalne zmožnosti (ustne komunikacije in bralne pismenosti). Cilji ključnih kvalifikacij informacijsko-komunikacijska pismenost, socialne spretnosti, podjetništvo ter varstvo in zdravje pri delu so vgrajeni v vse strokovne vsebinske sklope. Ključno kvalifikacijo Graditev kariere je mogoče razviti v okviru interesnih dejavnosti ali odprtega kurikuluma. V okviru interesnih dejavnosti se poveča število ur, namenjenih športnim dnevom, na 60 ur.
Najmanjša strukturna enota za dosego poklicnih kompetenc je vsebinski sklop, ki v smislu koncentričnih krogov omogoča pridobivanje poklicne kompetence in postopno graditev le te na več ravneh. Vsebinski sklopi so vsebinsko-didaktični sklopi ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih delovnih nalog, so didaktično utemeljeni in vodijo do poklicnih kompetenc. V okviru vsebinskih sklopov se povezuje praktično izobraževanje, strokovna teorija in nacionalne ključne kvalifikacije v luči delovnih in poslovnih procesov in upoštevanja potreb strank. Upoštevani so vsi pomembni elementi, ki določajo področje frizerske dejavnosti: tehnološki, ekonomski, okoljevarstveni in zdravstveni. Vsebinski sklopi vključujejo cilje informiranja, načrtovanja, odločanja, izvedbe in kontrole.
Posebna pozornost je posvečena »teoretizaciji« praktičnega izobraževanja, da bi dosegli ustrezno razmerje med teoretičnim in praktičnim vidikom usposobljenosti.
Stopnje kompetenc: glede na temeljne kriterije, kot so kompleksnost in zahtevnost delovnih poklicnih situacij in stopnje avtonomnosti ter odgovornosti, ki jo zahtevajo, je izobraževalni program strukturiran tako, da omogoča postopno graditev poklicnih kompetenc v smislu koncentričnih krogov skozi vsa tri leta izobraževanja:
- Osnovni nivo: dijaki/vajenci izvajajo pripravljalne in temeljne poklicne aktivnosti v predvidljivih in dobro strukturiranih situacijah, bolj kompleksne naloge izvajajo po navodilih. Spoznavajo in osvajajo osnovna znanja in spretnosti, razvijajo odgovornost in neodvisnost pri reševanju nalog.
- Rutinski nivo: dijaki/vajenci se naučijo načrtovati, izvajati spretnosti v bolj kompleksnih situacijah, ki zahtevajo tudi sodelovanje z drugimi. Razvijajo prilagodljivost, komunikativnost, skupinsko reševanje nalog.
- Napredni nivo: dijaki/vajenci znajo oceniti (ekonomsko in časovno) nalogo, izvesti kompleksne delovne naloge, znajo reševati probleme, ki presegajo znane situacije, probleme rešujejo sodelovalno v skupini. Poudarek je na načrtovanju, odločanju, izvedbi in kontroli delovnega procesa, sodelovanju z drugimi, razvijanju odgovornosti in samoiniciativnosti ter kreativnem reševanju problemov, ki zahteva kompleksno in dobro strukturirano teoretično znanje in ključne kvalifikacije.
Katalogi znanja so načrtovani učno ciljno: v ciljih so zapisane spretnosti, znanja, veščine in kompetence, ki se kot učni dosežki preverijo z uresničitvijo cilja znotraj sklopa in ob koncu izobraževanja; v drugi koloni so opredeljeni cilji nacionalnih ključnih kvalifikacij, ki jih uresničujemo povezano.
Nov didaktični koncept predpostavlja pouk oz. pedagoški proces, ki:
- je usmerjen k dijaku/vajencu in procesom učenja ter razvijanju celovite poklicne usposobljenosti, razvijanju samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za svoje ravnanje;
- spreminja vlogo učitelja od »prenašalca« znanja k prevzemanju novih vlog (je mentor, ki načrtuje, usmerja in svetuje);
- predpostavlja učenje v kompleksnih zaokroženih vsebinskih sklopih, ki vključujejo cilje načrtovanja, odločanja, izvedbe in kontrole;
- je učenje za poklicno ravnanje, povezovanje teorije, prakse in ključnih kvalifikacij;
- zahteva učenje z lastno aktivnostjo in ob praktičnih izkušnjah, poudarek na izkustvenem učenju in problemskem pouku, v središču katerega so aktivnosti in ravnanja ter refleksija le- teh. Gre za pridobivanje tako vsebinskega kot proceduralnega znanja (obvladovanja procesov, metod, razvoj spretnosti);
- razvija ključne kompetence učenje učenja, socialne in sporazumevalne kompetence (ustno komunikacijo, razvijanje funkcionalne pismenosti in informacijsko-komunikacijske pismenosti) skozi celoten izobraževalni program;
- razvija nove metode preverjanja in ocenjevanja znanja in kompetenc.
Izobraževalni program zahteva pripravo izvedbenega kurikuluma na šoli. Učitelji skupaj pripravijo letne aktivnosti, skupaj načrtujejo vsebino za uresničitev ciljev in jo izvajajo hkrati. Določijo način preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosego cilja je na šoli oblikovana programska projektna skupina za pripravo in izvedbo.
V izobraževalnem programu Frizer je 606 ur namenjenih odprtemu kurikulumu in uresničevanju ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šola bo v sodelovanju s socialnimi partnerji definirala cilje tega dela kurikuluma, v katerem bodo dijaki/vajenci razvijali tako praktične veščine, poglabljali in širili znanje strokovne teorije in razvijali ključne kompetence.
Uresničevanje ciljev ključne kvalifikacije naravoslovje
Učni sklopi iz kataloga znanj Naravoslovje, ki se povezujejo s strokovnoteoretičnimi predmeti v programu Frizer:
Učni sklopi, ki se integrirajo | Vsebinski sklopi |
Snov | Skupna poglavja frizerstva |
Raztopine | Skupna poglavja frizerstva |
Organske kisikove in dušikove spojine | Skupna poglavja frizerstva |
Polimeri | Skupna poglavja frizerstva |
Zgradba in delovanje kože | Skupna poglavja frizerstva |
Osebna higiena in higiena okolja | Skupna poglavja frizerstva |
Bionika | Skupna poglavja frizerstva |
Za uresničitev integriranih učnih sklopov je predvidenih 66 ur.
Integracija ciljev splošnega izobraževanja v strokovnoteoretično izobraževanje mora biti izpeljana tako, da nastane nova dopolnjena in zaključena celota. To pomeni, da se morajo cilji splošnega izobraževanja smiselno nadgrajevati in dopolnjevati s cilji strokovnoteoretičnega izobraževanja. Zato je nujno, da učitelj strokovnoteoretičnega predmeta pri integraciji skupaj z učiteljem naravoslovja sodeluje pri načrtovanju in izvajanju integriranih vsebinskih sklopov. Integrirane vsebinske sklope morata oba učitelja načrtovati in izvajati timsko, enako velja tudi za proces vrednotenja in ocenjevanja doseženega znanja. Oba učitelja morata pri integraciji upoštevati vse cilje, ki so zapisani v obeh katalogih znanj, in jih operacionalizirati tako, da se cilji in načrtovane dejavnosti smiselno dopolnjujejo. V primeru, da se določeni cilji predlaganega učnega sklopa smiselno ne dopolnjujejo s cilji strokovnega predmeta, se realizirajo v okviru samostojnega predmeta naravoslovje v A delu.
Število ur: 132 ur. Od tega je 66 ur izvedenih samostojno, preostale pa potekajo s strokovnoteoretičnim predmetom.
Organizacija praktičnega pouka in praktičnega izobraževanja v delovnem procesu
Program srednjega poklicnega izobraževanja je enakovreden ne glede na dualno ali šolsko organizacijo izobraževanja. Za dualno obliko se šteje izvedba izobraževanja na podlagi individualne učne pogodbe med delodajalcem, vajencem in njegovimi starši oz. zakonitimi zastopniki, za šolsko pa izvedba izobraževanja na podlagi pogodbe, ki jo šola sklene z delodajalci za dijake, ki niso sklenili individualnih učnih pogodb. Pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev so v obeh primerih enake.
Praktično izobraževanje v delovnem procesu (PIDP) omogoča doseganje ciljev, ki ji šola ne more uresničiti, zlasti poklicno socializacijo in razvoj osebnostnih potencialov ter poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela in uspešen razvoj poklicne kariere z neposrednim opravljanjem dela. Nosilca izobraževanja sta podjetje in šola, ki skupaj s šolsko delavnico - medpodjetniškim centrom - izvajata izobraževalni program. Dijak/vajenec v delovnem procesu pri delodajalcu poleg praktičnega znanja in spretnosti pridobi tiste spretnosti, ki jih v šolskih delavnicah ni moč pridobiti, predvsem:
· socializacijo v delovnem okolju,
· dinamiko realnega delovnega procesa,
· skupno odgovornost za kakovost opravljenega dela.
Dijakom/vajencem je zagotovljeno 655 ur praktičnega pouka v šolskih delavnicah in najmanj 24 PIDP. Praktično izobraževanje v delovnem procesu poteka na podlagi sklenjene:
· individualne pogodbe med delodajalcem in vajencem ali
· šolske (kolektivne) pogodbe med delodajalcem in šolo.
V pogodbi stranki se dogovorita glede:
· trajanja in načina izvajanja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu,
· vsebin, ki jih bo dijak/vajenec pridobil v delovnem procesu,
· drugih nalog in obveznosti pogodbenih strank.
Z individualno pogodbo se je mogoče dogovoriti, da vajenec opravi do 53 tednov praktičnega izobraževanja v delovnem procesu pri delodajalcu.
S predlaganim PIDP zagotavljamo vajencu primerljivo enako obremenitev izobraževanja, saj končuje posamezni letnik izobraževanja pod enakimi pogoji kot dijaki po šolski pogodbi (dobi letno spričevalo sočasno). Šolsko leto traja v 1. in 2. letniku 38 tednov, v 3. letniku pa 35 tednov. Če opravi vajenec 53 tednov PIDP, opravlja dodatne tedne po dokončanju pouka.
Glede praktičnega izobraževanja v delovnem procesu se z individualno pogodbo lahko dogovorimo tako, da vajencu:
· v prvem in drugem letniku povečamo PIDP s 3 na 7 tednov, s tem mu zagotovimo najmanj število pouka prostih tednov v šolskem letu;
· v tretjem letniku povečamo PIDP* z 18 na 19 tednov, kar zagotavlja, da vajenci dokončajo izobraževanje v spomladanskem roku skupaj z dijaki, ki se izobražujejo po šolski pogodbi.
· S pogodbo se dogovorimo, da vajenec praktični pouk v drugem in tretjem letniku opravlja pri delodajalcu (2 dni na teden), kar znaša skupaj 98 dni ali 19,6 tedna.
· Če upoštevamo največje možno število vseh tednov, potem izobraževanje v delovnem procesu lahko poteka skupaj 7 + 7 + 19 + 19,6 = 52,6 tedna.
a. SPLOŠNI DEL
1. IME IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA
Izobraževalni program za pridobitev srednje poklicne izobrazbe: FRIZER
2. CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA
Poleg splošnih ciljev izobraževalni program omogoča dijakom/vajencem da:
- si razvijajo sposobnosti za samostojno in odgovorno ravnanje, kritično presojo in analiziranje konkretnih strokovnih problemov ter za njihovo reševanje,
- si razvijejo humanost, tolerantnost, poštenost in pomen moralnih vrednot ( npr. varovanje zasebnosti stranke),
- si razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, pripravljenost za vseživljensko učenje ( tudi sledenje modnim smernicam),
- usvojijo spretnosti za primeren odnos do sebe, do drugih in za zmožnost timskega dela v kolektivu,
- se usposobijo za ustrezno sporazumevanje, vedenje v različnih sredinah, za predstavitve in svetovanje storitev,
- se naučijo urediti sebe, stranko in delovno mesto za delo, v skladu z načeli estetike in s higiensko varnostnimi predpisi,
- se usposobijo za aktivno skrb za lastno zdravje, zdravje strank in za pozitivni odnos do zdravega načina življenja,
- se usposobijo za analizo stanja, kakovosti, posebnosti, za prepoznavanje bolezni in anomalij las, kože in nohtov,
- se naučijo analizirati morfologijo glave, obraza in prepoznajo posebnosti ter glede na to znajo izbrati ustrezne postopke in vrste storitev,
- se usposobijo za poklicno odgovornost preprečevanja razvoja alergij pri strankah,
- se usposobijo za napotitev stranke s sumljivimi kožnimi spremembami k dermatologu,
- spoznajo osnovno sestavo preparatov, pomen sestavin ter namen uporabe preparatov pri storitvi,
- obvladajo varno in pravilno skladiščenje, uporabo in odstranjevanje okolju škodljivih snovi in spoznajo ukrepe in postopke za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje,
- se usposobijo za strokovni izbor, samostojno uporabo, osnovno vzdrževanje naprav, pripomočkov, orodij in preparatov glede na navodila proizvajalca,
- obvladajo osnove informacijsko-komunikacijske tehnologije tako, da znajo samostojno uporabljati uporabniške programe in specialno tehnologijo (urejevalnik besedila, programi za vodenje strank, oblikovanje pričesk, analizo las, kože, nohtov),
- obvladajo metode in postopke racionalne rabe energije, materiala, časa in spoznajo osnove podjetništva,
· si pridobijo znanja o barvnih odnosih ter se usposobijo za storitve barvnih sprememb,
· urijo se v izvajanju različnih tehnik in vrst nege, ličenja in poslikave kože, nege, striženja, oblikovanja, preoblikovanja, spreminjanja barv las in nohtov,
· spoznajo tehniko britja in oblikovanja brkov, brade, zalizcev ter britja lasišča,
· se naučijo osnove izdelovanja, preoblikovanja in nege lasničarskih izdelkov,
· razvijajo občutek in kriterije za estetsko in izvirno,
· se naučijo prepoznavati umetnostni razvoj s področja frizerstva in ključna umetniška dela,
· se naučijo povezati tehnične, tehnološke in oblikovne zakonitosti v izrazno podobo končne oblike,
· razumejo izraznost kot rezultat okolja in tradicije.
3. TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA
Izobraževanje traja tri leta.
4. POGOJI ZA VKLJUČITEV V PROGRAM
- osnovno šolo ali
- program nižjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu enakovreden program po prejšnjih predpisih.
Zdravniško potrdilo, s katerim kandidat dokaže, da ni zdravstvenih ovir za izobraževanje po programu.
5. OMEJITEV VPISA IN MERILA ZA IZBIRO
Če bo na šolo prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih vpisnih mest, šola v soglasju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport sprejme sklep o omejitvi vpisa.
Pri izbiri kandidatov, za katere bo vpis omejen, bodo upoštevana naslednja merila:
a) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu osemletne osnovne šole:
· učni uspeh iz slovenskega jezika (ali madžarskega ali italijanskega jezika kot maternega jezika), matematike in obveznega tujega jezika ter splošni učni uspeh v 6., 7. in 8. razredu osnovne šole, pri čemer učenec lahko dobi največ 60 točk;
b) pri kandidatih, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobraževanje po programu devetletne osnovne šole:
· učni uspeh iz slovenščine (ali madžarščine ali italijanščine kot materinega jezika), matematike in obveznega tujega jezika ter splošni učni uspeh v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk;
c) kandidatom, ki se vpisujejo s končanim programom nižjega poklicnega izobraževanja oziroma njemu
enakovrednim programom, se seštevek ocen iz osnovne šole nadomesti z dvakratnikom seštevka ocen iz
slovenščine (ali italijanščine ali madžarščine kot maternega jezika), strokovnega računstva oziroma
matematike, splošnega učnega uspeha v 1. in 2. letniku, pri čemer lahko učenec dobi največ 60 točk.
6. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA
Predmeti oziroma vsebinski sklopi (VS) | Obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja |
|---|---|
Slovenščina | Pisno in ustno |
Matematika | Pisno in ustno |
Tuji jezik | Pisno in ustno |
Šport | Vaje |
Naravoslovje | Ustno |
Družboslovje | Ustno |
Umetnost | Ustno, projektno delo |
VS: Skupna poglavja frizerstva | Ustno, projektno delo, storitev in delovna poročila |
VS: Nega | |
VS: Striženje | |
VS: Barvne spremembe | |
VS: Oblikovne spremembe |
Preverjanje in ocenjevanje vsebinskih sklopov skupaj pripravijo in izvedejo učitelji, ki uresničujejo cilje vsebinskega sklopa.
7. POGOJI ZA NAPREDOVANJA IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA
7.1 Pogoji za napredovanje
V višji letnik lahko napredujejo dijaki/vajenci, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh učnih sklopov in predmetov letnika, ki so opravili vse interesne dejavnosti in vse obveznosti praktičnega izobraževanja v delovnem procesu. Za napredovanje iz drugega v tretji letnik je pogoj opravljanje vmesnega preizkusa.
7.2 Pogoji za dokončanje
Za dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak uspešno zaključiti zaključni letnik izobraževanja s pozitivnimi ocenami iz vseh predmetov in učnih sklopov, opraviti vse interesne dejavnosti, obveznosti pri praktičnem izobraževanju v delovnem procesu in zaključni izpit.
Zaključni izpit je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela:
Teoretični del:
· Pisni in ustni izpit iz slovenščine
Praktični del:
· Storitev z zagovorom
8.
MODULI
Izobraževalni program omogoča pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Nacionalno poklicno kvalifikacijo Maniker/manikerka pridobi, kdor je uspešno ocenjen iz navedenih kompetenc učnih sklopov strokovnega dela izobraževalnega programa:
8.1 Maniker/manikerka
OZNAKA | KOMPETENCE | RAVEN POKLICNIH KOMPETENC | ||
SKUPNA POGLAVJA FRIZERSTVA | ||||
SPF 1 | Pripravi sebe, delovno mesto, sprejme, svetuje in pripravi stranko | Osnovni nivo | ||
SPF 2 | Pozna, vzdržuje in skladišči naprave, pripomočke, orodja in preparate | Osnovni nivo | ||
SPF 3 | Analizira stanje in kakovost nohtov | Rutinski nivo | ||
NEGA | ||||
NEG 1 | Izvaja osnovno in specialno nego rok | Rutinski nivo | ||
BARVNE SPREMEMBE | ||||
BAR 1 | Poslika nohte | Rutinski nivo | ||
OBLIKOVNE SPREMEMBE | ||||
OBL 1 | Oblikuje in preoblikuje nohte | Rutinski nivo | ||
8.2. Vizažist/vizažistka
Nacionalno poklicno kvalifikacijo vizažist/vizažistka pridobi, kdor je uspešno ocenjen iz navedenih kompetenc učnih sklopov strokovnega dela izobraževalnega programa:
OZNAKA | KOMPETENCE | RAVEN POKLICNIH KOMPETENC | ||||
SKUPNA POGLAVJA FRIZERSTVA | ||||||
SPF 1 | Pripravi sebe, delovno mesto, sprejme, svetuje in pripravi stranko | Osnovni nivo | ||||
SPF 2 | Pozna, vzdržuje in skladišči naprave, pripomočke, orodja in preparate. | Osnovni nivo | ||||
SPF 3 | Analizira stanje in kakovost las, lasišča, kože in nohtov | Rutinski nivo | ||||
NEGA | ||||||
NEG 3 | Pripravi kožo za ličenje | Osnovni nivo | ||||
BARVNE SPREMEMBE | ||||||
BAR 2 | Izdela make up ter poslika obraz in telo | Napredni nivo | ||||
B. POSEBNI DEL
1. PREDMETNIK: FRIZER
PREDMETI | 1. letnik | 2. letnik | 3. letnik | Skupaj | |||
št. ur na | št. ur na | št. ur na | |||||
teden | leto | teden | leto | teden | leto | ||
A – Ključne kvalifikacije | |||||||
Slovenščina | 3 | 99 | 2 | 66 | 3 | 48 | 213 |
Matematika | 3 | 99 | 2 | 66 | 3 | 48 | 213 |
Tuji jezik | 2 | 66 | 2 | 66 | 2 | 32 | 164 |
Umetnost | 1 | 33 | 33 | ||||
Naravoslovje | 1 | 33 | 1 | 33 | 66* | ||
Družboslovje | 2 | 66 | 2 | 66 | 132 | ||
Športna vzgoja | 2 | 66 | 2 | 66 | 2 | 32 | 197 |
Skupaj A | 14 | 462 | 11 | 363 | 10 | 160 | 985 |
B – Strokovno vsebinski sklopi ** | |||||||
VS: Skupna poglavja frizerstva | 148 | ||||||
VS: Nega | 66 | ||||||
VS: Striženje | 82 | ||||||
VS: Barvne spremembe | 82 | ||||||
VS: Oblikovne spremembe | 66 | ||||||
Skupaj B | 12 | 396 | 15 | 495 | 13 | 208 | 1099 |
Od tega
C – Praktično izobraževanje v šoli | |||||||
Praktični pouk | 5 | 165 | 10 | 330 | 10 | 160 | 655 |
Č – Praktično izobraževanje v delovnem procesu | |||||||
Praktično izobraževanje pri delodajalcu*** | 114 | 114 | 684 | 912 | |||
D – Interesne dejavnosti | |||||||
Interesne dejavnosti | 64 | 64 | 32 | 160 | |||
E – Odprti kurikulum | |||||||
Na ravni šole | 7 | 231 | 7 | 231 | 9 | 144 | 606 |
Skupno število ur pouka (A+B+E) | 33 | 1089 | 33 | 1089 | 32 | 512 | 2690 |
Skupaj praktično izobraževanje (C+Č) | 279 | 444 | 844 | 1567 | |||
Skupno število ur izobraževanja v šoli (A+B+D+E) | 1153 | 1153 | 544 | 2850 | |||
Skupaj (A+B+Č+D+E) | 1267 | 1267 | 1228 | 3762 |
Število tednov izobraževanja v šoli | 33 | 33 | 16 | 82 | |||
Število tednov praktičnega izobraževanja pri delodajalcu | 3 | 3 | 18 | 24 | |||
Število tednov interesnih dejavnosti | 2 | 2 | 1 | 5 | |||
Skupno število tednov izobraževanja | 38 | 38 | 35 | 111 |
Pojasnila k predmetniku:
*Neintegrirani del naravoslovja. Za celotni katalog znanja je predvideno 132 ur.
** V vsebinskih sklopih integrirani cilji ključnih kvalifikacij naravoslovje, družboslovje, umetnost, podjetništvo, zdravje in varnost pri delu, okoljska vzgoja, socialne spretnosti, učenje učenja ter načrtovanje in vodenje kariere.
*** Z individualno učno pogodbo se obseg praktičnega izobraževanja pri delodajalcu za vajenca lahko poveča na 7 tednov v 1. in 2. letniku in na 19 tednov v 3. letniku; poleg tega se z učno pogodbo lahko določi, da vajenec nadomesti praktični pouk v 2. in 3. letniku ( 2 dni na teden) s praktičnim izobraževanjem pri delodajalcu.
2. VSEBINSKI SKLOPI
V tabeli so prikazani vsebinski sklopi, razdeljeni na poklicne kompetence, vključno s strukturiranjem teh kompetenc po nivojih.
OZNAKA | KOMPETENCE | RAVEN POKLICNIH KOMPETENC | ||||
SPF | SKUPNA POGLAVJA FRIZERSTVA | |||||
SPF 1 | Pripravi sebe, delovno mesto, sprejme, svetuje in pripravi stranko | Osnovna raven | ||||
SPF 2 | Pozna, vzdržuje in skladišči naprave, pripomočke, orodja in preparate | Osnovna raven | ||||
SPF 3 | Analizira stanje in kakovost las, lasišča, kože in nohtov | Rutinska raven | ||||
NEG | NEGA | |||||
NEG 1 | Izvaja osnovno in specialno nego rok | Rutinska raven | ||||
NEG 2 | Pripravi kožo za ličenje | Osnovna raven | ||||
NEG 3 | Izvaja osnovno in specialno nego las in lasišča | Napredna raven | ||||
NEG 4 | Izvaja nego lasničarskih izdelkov | Rutinska raven | ||||
STR | STRIŽENJE | |||||
STR 1 | Analizira rast las, dlak, posebnosti lasišča, kože obraza in obliko glave, obraza | Rutinska raven | ||||
STR 2 | Izbere in izvaja ustrezne postopke in tehnike ženskega in moškega striženja | Napredna raven | ||||
STR 3 | Brije in oblikuje brado, brke in zalizce | Rutinska raven | ||||
BAR | BARVNE SPREMEMBE | |||||
BAR 1 | Poslika nohte | Rutinska raven | ||||
BAR 2 | Izdela make up ter poslika obraz in telo | Napredna raven | ||||
BAR 3 | Spreminja barve las | Napredna raven | ||||
OBL | OBLIKOVNE SPREMEMBE | |||||
OBL 1 | Oblikuje in preoblikuje nohte | Osnovna raven | ||||
OBL 2 | Preoblikuje lase | Rutinska raven | ||||
OBL 3 | Oblikuje pričesko | Napredna raven | ||||
OBL 4 | Izdela in preoblikuje lasničarske izdelke | Napredna raven | ||||
3. IZVEDBA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA
Izobraževalni program se izvaja v šolski in dualni organizaciji.
Predmet oziroma vsebinski sklop | Izvajalec | Znanje |
Slovenščina | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz slovenskega jezika in književnosti |
Tuji jezik | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz ustreznega tujega jezika |
Matematika | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz matematike |
Umetnost | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz umetnosti ali umetnostne zgodovine |
Naravoslovje | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz biologije, kemije ali fizike |
Laborant | Srednja ali srednja strokovna izobrazba pridobljena po srednješolskem izobraževalnem programu, ki vsebuje najmanj 315 ur biologije, kemije ali fizike drugih predmetov z biološkega, kemijskega ali fizikalnega področja | |
Družboslovje | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz zgodovine, geografije ali sociologije |
Športna vzgoja | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz športne vzgoje |
Skupna poglavja frizerstva | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz biologije ali kemije |
Visokošolska izobrazba iz umetnosti ali umetnostne zgodovine | ||
Visokošolska izobrazba iz psihologije, pedagogike ali sociologije ali komunikologije | ||
Visokošolska izobrazba iz informatike | ||
Učitelj praktičnega pouka | Srednja strokovna izobrazba s predhodno srednjo poklicno izobrazbo iz frizerstva | |
Laborant | Srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba iz kemije ali drugega štiriletnega srednješolskega programa z vsaj 315 urami biologije ali kemije ali predmetov s kemijskega ali biološkega področja | |
Nega | Učitelj Učitelj praktičnega pouka | Visokošolska izobrazba iz biologije ali kemije |
Srednja strokovna izobrazba s predhodno srednjo poklicno izobrazbo iz frizerstva | ||
Striženje | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz biologije ali kemije |
Visokošolska izobrazba iz umetnosti ali likovnega področja | ||
Učitelj praktičnega pouka | Srednja strokovna izobrazba s predhodno srednjo poklicno izobrazbo iz frizerstva | |
Barvne spremembe | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz biologije ali kemije |
Visokošolska izobrazba iz umetnosti ali umetnostne zgodovine | ||
Učitelj praktičnega pouka | Srednja strokovna izobrazba s predhodno srednjo poklicno izobrazbo iz frizerstva | |
Laborant | Srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba iz kemije ali drugega štiriletnega srednješolskega programa z vsaj 315 urami biologije ali kemije ali predmetov s kemijskega ali biološkega področja | |
Oblikovne spremembe | Učitelj | Visokošolska izobrazba iz biologije ali kemije |
Visokošolska izobrazba iz umetnosti ali umetnostne zgodovine | ||
Učitelj praktičnega pouka | Srednja strokovna izobrazba s predhodno srednjo poklicno izobrazbo iz frizerstva | |
Laborant | Srednja izobrazba ali srednja strokovna izobrazba iz kemije ali drugega štiriletnega srednješolskega programa z vsaj 315 urami biologije ali kemije ali predmetov s kemijskega ali biološkega področja |
